11Dec
Dražljaji iz okolja v zgodnjem obdobju so lahko v dobro našega otroka ali pa naredijo nepopravljivo škodo
Pred kratkim me je nagovorilo predavanje terapevta Miha Kramlija, ki opozarja na nevarnosti sodobne tehnologije v povezavi z zasvojenostjo. Osredotočila sem se na razmišljanje o količini prejetih dražljajev pri najmlajših otrocih, ker se o tem premalo govori.
Pametni telefon, računalnik, televizija: Terapevti opozarjajo, naj otroci do drugega leta ne gledajo vsebin, ki jih ponuja omenjena tehnologija. Kasneje naj bodo te vsebine časovno omejene, glede na njihovo starost. Otrok kaže zanimanje zaradi količine dražljajev, ki jih prejme preko vsebin v svoje možgane. Dolgotrajna izpostavljenost povzroča zasvojenost in s tem močno zmanjšuje kvaliteto življenja posameznika. Kaj to pomeni za otroka ali mladostnika? Da bo za zadovoljstvo, notranjo potešenost vedno rabil dogajanje z visoko mero dražljajev, ker se bo sicer dolgočasil. Pojavijo se težave z osredotočanjem, koncentracijo. Večja je možnost tudi z drugimi oblikami zasvojenosti.
Igrače z zvoki: Trend igrač gre vse bolj v to smer, da je motivacija igranja predvsem zaradi zvoka, ki ga igrača proizvaja ali samodejnega gibanja. Večina takšnih igrač ne spodbuja kreativnega razmišljanja, pretiranih motoričnih spretnosti, ki jih otrok lahko pridobi z igranjem. Miha Kramli opozarja, da s takšnimi igračami navajamo otroške možgane na preveliko količino dražljajev, ki posledično vodijo v nekemično zasvojenost (lahko že pri enem letu! ): “To so intenzivni zvoki in barve, če jim je majhen otrok izpostavljen po več ur na dan in ga nato peljemo v naravo, ga bo ta začela dolgočasiti, saj tam intenzivni zvoki in barve niso ves čas prisotni.”
Zvočne knjige: Na način pritiskanja na tipke z zvoki je narejenih tudi vse več otroških knjig. Brez dodatnih zvokov dopuščamo, da se otrok lahko osredotoči na opazovanje slik in posluša besedilo. S knjigami se ustvarja domišljija, ki kot pravi Miha Kramli, kasneje služi otroku pri reševanju njegovih življenjskih problemov, situacij. Otrok pridobi veliko več, če si vzamemo čas zanj in se skupaj pogovarjamo ob knjigi, oponašamo zvoke živali, kmetijskih strojev … Majhni otroci se učijo jezika preko opazovanja naših izgovorjenih besed.
Igralni centri za dojenčke: Zgornje razmišljanje lahko povežemo tudi z mobili, ki jih ponudimo dojenčku za opazovanje. V trgovinah ponujajo cele igralne centre; igrače, ki visijo nad dojenčki, se pogosto vrtijo z glasbo in so intenzivnejših barv kot jih zmore predelati um otroka. Prevelika količina dražljajev pri dojenčkih lahko povzroči nemirnost otroka in ga navaja na prve intenzivne dražljaje.
Otroški možgani potrebujejo za optimalno razvijanje ravno prav dražljajev iz okolja. Tudi premalo dražljajev ne deluje spodbudno na razvoj možganskih procesov.
Kaj ponuditi dojenčkom in malčkom? Vsa ta dejstva in lastna opažanja pri dojenčkih me vedno znova navdušujejo nad mobili, ki jih je priporočila Maria Montessori. Mobili so zasnovani tako, da se gibajo z zrakom in to je čisto dovolj za malega opazovalca. Barve in oblike so prilagojene njihovi zmožnosti dojemanja in videnja. Mobili dopuščajo, da otrok ne le opazuje, ampak se osredotoča, koncentrira in procesira prva spoznanja o barvah, oblikah, gibanju, globini … Otroci to izražajo z zadovoljstvom.
Kasneje ponudimo otroku igrače, ki naj bodo primerne njegovemu psihofizičnemu razvoju. Naravni materiali dajejo igračam toplino. Prisotnost naravnih materialov se mi zdi pomembna zlasti v zgodnjem obdobju raziskovanja igrač, saj otroci raziskujejo z vsemi svojimi čutili.
Igrača naj otroka spodbuja k dejavnosti na fizični in umski ravni. Otrok bo s tem krepil motorične spretnosti, spoznaval fizikalne lastnosti, pridobival spoznanja, vztrajnost, samozavest, itd …
Igranje v naravi. Narava je najboljše otroško igrišče za zabavo, gibanje, raziskovanje, druženje z vrstniki … Aktivnosti v naravi prinašajo sproščenost, zdravje, umirjenost, zadovoljstvo, itd.
Ni vse v korist otrok, čeprav je “popularno”. Žal gredo družbene vrednote v smer, ko moramo biti tudi starši bolj osveščeni in “na preži”, kaj bo srkal naš otrok iz okolja.
Oznake:dražljaji, igrače, ki piskajo, otroci in dražljajo, zgodnja zasvojenost z dražljaji
